Štiri stopnje psihološke varnosti
Spodnji video pojasnjuje koncept psihološke varnosti in štiri stopnje, ki vodijo do najvišje ravni zaupanja v timu. Zvedeli boste, kako psihološka varnost vpliva na posameznike in time ter kako doseči najvišjo četrto stopnjo.
Pod videom najdete celoten prepis vsebine za lažje spremljanje in poglobljeno razumevanje.
Uvod
Predstavljajte si povprečen dan v vaši službi – delovni dan v vašem timu ali oddelku. Prikličite si v spomin kulturo, norme in nenapisana pravila, način komunikacije, potek sestankov in stopnjo empatije.
Kaj se zgodi, ko projekt ne gre po planu ali celo zamuja?
Kdo največ govori na sestankih? Kdo sploh govori na sestankih?
Kaj se zgodi, ko nekdo v vašem timu naredi napako? Ali sploh kdaj kdo naredi napako?
Ali se ob napaki išče grešnega kozla ali rešitev?
Ali kdaj naredite retrospektivo na kateri se odprto pogovarjate o možnih izboljšavah vašega načina dela? Kdo pa pravi, da je kaj za izboljšati?
Na vaše odgovore vpliva marsikaj. Recimo: raznolikost članov tima, vodja tima, njegov način vodenja, kultura podjetja in delovno okolje. Vsi ti dejavniki so pomembni. Ampak, najpomembnejši dejavnik je fenomen, ki ga imenujemo psihološka varnost.
V tem videu vam bom razložil kaj je psihološka varnost in katere so štiri stopnje psihološke varnosti. Zvedeli boste, kako psihološka varnost vpliva na posameznike in time, ter kako doseči najvišjo - četrto stopnjo.
Kaj je psihološka varnost?
Psihološko varnost je pred tridesetimi leti definirala psihologinja Amy Edmondson. Med svojim doktorskim študijem je raziskovala uspešnost ekip v bolnici. Po naključu je ugotovila, da imajo najboljše ekipe tudi največ napak. Se pravi, prijavijo naječ napak. Izkazalo se je, da imajo najboljše ekipe najvišjo stopnjo psihološke varnosti in zato prijavijo napake. Slabše ekipe pa napak preprosto ne zabeležijo in ne prijavijo.
V zadnjih desetletjih so številne raziskave potrdile pomen psihološke varnosti na delovnem mestu. Verjetno najbolj znana raziskava je Google-ov projekt Aristotel. Leta 2012 so pri Google-u zagnali ta projekt z namenom ugotoviti, kako delati najboljše ekipe. Po dveh letih se je izkazalo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešnost ekip prav psihološka varnost.
Psihološka varnost je temelj uspešnega timskega dela. Gre za vzdušje v timu, kjer se člani počutijo varne, lahko izrazijo svoje mnenje, delijo ideje in tvegajo, ne da bi se pri tem bali morebitnih negativnih posledic. V timih z visoko stopnjo psihološke varnosti prevladuje odprta komunikacija, konstruktivna kritika in medsebojno spoštovanje. Psihološka varnost ni le odsotnost medosebnega strahu, ampak je aktivno ustvarjanje okolja v katerem je vsak posameznik sprejt, cenjen in slišan.
Kako merimo psihološko varnost?
Obstaja več načinov merjenja psihološke varnosti v timih. Večina jih temelji na kratki anketi v kateri vsak član tima anonimno odgovori, v kolikšni meri se strinja ali ne strinja s sedmimi trditvami. Teh sedem trditev definirala Amy Edmondson in so sledeče.
Če v našem timu narediš napako, se ti to maščuje.
Člani našega tima lahko izpostavijo in opozorijo na probleme in težave.
Člani našega tima včasih ne sprejmejo oz. zavrnejo nekoga zato, ker je le-ta drugačen.
V našem timu je pri delu dovoljeno tvegati.
V našem timu je težko prositi ostale sodelavce za pomoč.
V našem timu nihče ne bi namenoma spodkopaval mojega dela in prizadevanja.
V našem timu ostali sodelavci cenijo moja znanja in talente in lahko le-te uporabim pri svojem delu.
Obstaja pa še en malce drugačen pogled na nivo psihološke varnosti v timih. Gre za štiri stopnje psihološke varnosti, ki jih je definiral Timothy R. Clark in jih opisal v svoji super knjigi The Four Stages of Psychological Safety.
Razumevanje vseh štirih stopenj je ključnega pomena za vodje in menedžerje, če želijo, da njihovi timi razvijejo svoj potencial. Cilj je doseči najvišjo četrto stopnjo, ki temelji na jasno postavljenih ciljih s strani vodje ter dovoljenju za oporekanje na strani ostalih članov tima. Končna stopnja je za vse vpletene manj udobna od prejšnjih, saj posamezniki zaradi višje stopnje psihološke varnosti podajajo več komentarjev o stanju in načina dela v ekipi. In to seveda vključuje tudi komentarje o tem, kako svoje delo opravlja vodja.
Štiri stopnje psihološke varnosti so sledeče:
Varnost vključenosti
Varnost učenja
Varnost prispevanja
Varnost oporekanja
Stopnja 1: Varnost vključenosti
Temeljna stopnja psihološke varnosti se imenuje varnost vključenosti. Stopnja se osredotoča na ustvarjanje okolja, v katerem se vsi posamezniki počutijo resnično sprejete, vključene in spoštovane. Na tej stopnji se vsak posameznik počuti dovolj varnega, da je lahko takšen, kakršen v resnici je. Varnost vključenosti ni nekaj, kar si mora oseba pridobiti, ampak je to osnovna pravica vsakega posameznika.
Za to stopnjo obstaja en sam kriterij in to je neškodljivost. Torej, če je oseba neškodljiva in ne dela škode, mora biti vključena.
Zapomnite si, da je raznolikost dejstvo, vključenost pa izbira. Veliko podjetij na tem svetu je pri zaposlovanju naredilo precej velik napredek na podočju raznolikosti, na področju vključevanja ljudi pa nas čaka še zelo veliko dela.
Zagotovitev vključenosti vseh posameznikov postavi temelje za razvoj ostalih stopenj. Posamezniki se bodo počutili bolj varne pri učenju, prispevanju in oporekanju, če vedo, da so resnično sprejeti in spoštovani.
Stopnja 2: Varnost učenja
Naslednji korak pri izgradnji psihološke varnosti je varnost učenja. Gre za ustvarjanje okolja, kjer se posamezniki počutijo varne, da se lahko učijo, pridobivajo nove kompetence in ob tem naredijo tudi napake, brez strahu pred morebitnim ponižanjem ali kaznovanjem. Na tej stopnji vodja aktivno podpira pozameznike na njihovi učni poti. Gre za ustvarjanje kulture nenehnega učenja, eksperimentiranja, radovednosti in učenja drug od drugega.
Vodja ne more zahtevati učenja na delovnem mestu, lahko pa aktivno ustvarja podporno okolje, ki bo omogočilo, da se bo učenje zgodilo. Tudi ni dovolj, da vodja zgolj dovoli učenje na delovnem mestu, ampak mora aktivno povabiti sodelavce v proces učenja. Nato pa morajo zaposleni prevzeti odgovornost in oddelati svoj del, da se bo varnost učenja v resnici zgodila.
Stopnja 3: Varnost prispevanja
Varnost prispevanja nadgrajuje prejšnji dve stopnji z ustvarjanjem okolja, kjer se posamezniki ne počutijo le dovolj varne, ampak so tudi opolnomočeni, da uporabijo svoja znanje, kompetence in veščine.
Na tej stopnji vodja goji kulturo, kjer so prispevki vseh ne le slišani, ampak tudi upoštevani.
Bistvena značilnost te stopnje je, da posameznik pridobi avtonomijo, v zameno pa prevzame odgovornost za rezultate svojega dela. Na prejšnji stopnji je oseba pridobila novo znanje in veščine; sedaj pa je čas, da pokaže zanesljivost in doseže dobre rezultate. Avtonomija ni samoumevna. Dobro opravljeno delo in prevzemanje odgovornosti sta edina načina za pridobitev večje avtonomije.
Varnost prispevanja omogoči razvoj kulture, kjer je vsak posameznik angažiran in motiviran, da prispeva svoj maksimum, kar vodi do povečane produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih.
Stopnja 4: Varnost oporekanja
Varnost oporekanja predstavlja najvišjo stopnjo psihološke varnosti. Na tej stopnji se posamezniki počutijo dovolj varne, da izzovejo obstoječe stanje, izrazijo svoje iskreno mnenje in predlagajo ideje, brez strahu pred negativnimi posledicami. Ta stopnja je pogoj za inovativnost, nenehno izboljševanje in zdravo razpravo znotraj tima ali podjetja. Naloga vodje je, da sodelavce spodbuja h kritičnemu razmišljanju in premikanju meja.
Na tej stopnji posameznik dobi dovoljenje, da lahko v dobri veri in z dobrim namenov izzove trenutno stanje. Z drugimi besedami, oseba je lahko popolnoma odkrita in neposredna, dokler ima dober namen in želi izboljšati trenutno situacijo.
Timothy Clark svetuje vodjem, naj opolnomočijo vse člane tima, da se ne strinjajo s trenutnim stanjem. Nato pa naj se pripravijo, da bodo slišali resnico, tudi ko se le-ta nanaša na njihov način vodenja.
Zaključek
Omenjene štiri stopnje so kumulativne, kar pomeni, da se morajo zaposleni najprej počutiti dovolj varne na prejšnjih stopnjah, preden lahko napredujejo na naslednjo stopnjo. Na primer, zaposleni se morajo najprej počutiti vključene in spoštovane, preden se bodo lahko počutili dovolj varne za učenje in eksperimentiranje.
Psihološka varnost ni le nekaj, kar bi bilo lepo imeti. Psihološka varnost je obvezna sestavina vseh timov, ki prosperirajo in dosegajo zastavljenje cilje. Z vlaganjem v psihološko varnost vodja ne gradi le tima, ampak gradi tudi kulturo inovativnosti.
Podjetja dandanes potrebujejo več kot le kompetentne in marljive posameznike; potrebujejo visoko produktivne time.
Torej, dragi vodje, vzemite si čas, ocenite stopnjo psihološke varnosti vašega tima, prepoznajte področja za izboljšave in se lotite dela.
