Dobre agilne ekipe imajo prožno miselnost

Miselnost ima pomemben vpliv na naše obnašanje. Določa, kako razmišljamo o sebi, drugih in svetu okoli nas. Oblikuje naše prepričanja, vrednote in razumevanje, kar vpliva na to, kako se odzivamo na različne situacije in interakcije z drugimi ljudmi.

Carol S. Dweck, svetovno znana psihologinja, se je 30 let ukvarjala s preučevanjem človekove miselnosti in raziskovala, kako le-ta vpliva na njegovo obnašanje. Definirala je dve različni vrsti in sicer fixed mindset (toga miselnost) in growth mindset (prožna miselnost) ter opisala, kako vsaka od njiju zaznamuje posameznikov pristop k učenju, spoprijemanju z izzivi in soočanju z napakami ter neuspehom.

Ljubiteljem video vsebin priporočam ogled njenega TED predavanja z naslovom The power of believing that you can improve, ki ima 14 miljonov ogledov, knjižnim moljem pa branje njene knjige Mindset: The New Psychology of Success.

Toga miselnost (fixed mindset)

Temelji na prepričanju, da so osnovne človekove sposobnosti, talenti in inteligenca prirojene, da se človek rodi z določeno količino teh lastnosti in kasneje tega ne more bistveno spremeniti.

Ljudje s fiksno miselnostjo verjamejo, da so se rodili z določeno mero inteligence in talentov, da so njihove zmožnosti fiksne in jih veliko ne morejo spremeniti. V tem prepričanju se na vse kriplje trudijo, da vedno znova izpadejo sposobni. Hkrati se skrbno izogibajo težkim izzivom, zahtevnim nalogam in situacijam, v katerih bi lahko doživeli neuspeh, ki bi ogrozil omenjeno prepričanje. Bojijo se kritike in namesto, da bi razvijali nove spretnosti in izboljševali talente, se raje držijo znanega in udobnega položaja.

Osupljivo je videti, do katere mere ljudje s fiksno miselnostjo ne verjamejo v trud. - Carol Dweck

Prožna miselnost (growth mindset)

Temelji na prepričanju, da lahko vsak človek s trudom, učenjem in vztrajnostjo razvija svoje sposobnosti in talente. Prirojene lastnosti in talenti so torej le izhodišče, od posameznika pa je odvisno, kako jih bo v življenju izkoristil.

Ljudje s prožno miselnostjo verjamejo, da ne glede na to, kako inteligentni so se rodili, lahko postanejo boljši, mogoče celo veliko boljši. Posledično so bolj pripravljeni sprejeti nove izzive in se naučiti novih veščin. So vztrajni in se ne predajo, ko naletijo na ovire ali težave. V primeru neuspeha kritiko vidijo kot priložnost za učenje in izboljševanje.

Imate izbiro. Vaša miselnost je zgolj skupek močnih prepričanj. So močna, vendar so še vedno zgolj nekaj v vaših mislih in lahko jih spremenite. - Carol Dweck

Ko to pišem, je Primož Roglič zmagal na kolesarski dirki po Kataloniji. Ni se rodil z vsemi potrebnimi veščinami in kompetencami za današnjo zmago. K uspehu so v največji meri pripomogli njegova vztrajnost, trdo delo, učenje in ustrezen odziv ob neuspehih. Tudi Michael Jordan je 6 šampionskih prstanov s Chicago Bullsi osvojil z garanjem, urami in urami treningov in neštetimi napakami - v svojem življenju zgrešil 9000 metov in izgubil skoraj 300 tekem.

Miselnost ekip

Podobno kot posamezniki imajo tudi ekipe določeno miselnost, ki močno vpliva na njihovo uspešnost in doseganje ciljev.

Agilne ekipe so zavezane k nenehnemu napredku in izboljševanju svojega načina dela, zato je pomembno, da živijo v skladu s prožno miselnostjo in jo ponotranjijo. Člani agilnih ekip verjamejo, da lahko kot posamezniki in kot ekipa postanejo vedno boljši. Koliko boljši, ne ve nihče. Zagotovo pa vsaj malce boljši. Njihovo trenutno stanje je zgolj točka na poti do ekipe, ki bo dostavila še več vrednosti svojim deležnikom.

V ekipah, kjer prevladuje toga miselnost, pa bodo člani veliko svojega časa in energije porabljali za to, da bodo oni in ekipa izgledali dobri. Izogibali se bodo spremembam, drugačnim načinom dela, eksperimentiranju in vsem situacijam, kjer bi lahko doživeli neuspeh in bi lahko razkril njihovo pomanjkanje sposobnosti in talentov. Take ekipe izpuščajo priložnosti za napredek, ker jim je bolj pomembno, da dajejo vtis najboljše ekipe, ki si ne sme dovoliti napake.

Ljudje s prožno miselnostjo ne zgolj *iščejo* izzive, ampak v njih uživajo. - Carol Dweck

V svetu agilnega načina dela se velikokrat omenja poseben sestanek, ki nosi ime retrospektiva. Gre za sestanek katerega namen je, da se člani agilne ekipe pogovorijo o tem, kaj je šlo dobro v prejšnjem sprintu oz. iteraciji, kaj je šlo narobe in kako bi lahko stvari izboljšali v prihodnosti.

Dobre agilne ekipe se veselijo retrospektiv in jih izvajajo redno ob zaključku vsakega sprinta. Retrospektiva je namreč odlična priložnost za izboljšavo in v skladu s prožno miselnostjo. Gre za ritual, ki podpira željo ekipe po napredku in pridobivanju novih kompetenc. Scrum ekipa ni Scrum ekipa, če se v vsakem sprintu ne izboljša. V praksi to pomeni, da mora ekipa v vsakem sprintu izvesti retrospektivo, kjer se člani pogovorijo o stvareh, ki ne delujejo najbolje in se dogovorijo za vsaj eno izboljšavo v načinu dela.

Prožna miselnost ima poleg omenjenih v ekipah še druge pozitivne učinke:

• Povečuje produktivnost. Ob zadostni meri prožne miselnosti je celotna ekipa manj nagnjena k obupu in odnehanju, saj člani verjamejo, da se lahko s trudom in vztrajnostjo izboljšajo. To povečuje produktivnost in zmanjšuje možnost, da bi v težkih situacijah vrgli puško v koruzo.

• Spodbuja inovativnost in ustvarjalnost. Agilne ekipe so precej bolj odprte za nove ideje in možnosti. Člani se ne bojijo neuspeha, pač pa ga vidijo kot priložnost za učenje in rast. Pripravljeni so sprejeti tveganje in poskusiti nove pristope in načine dela.

• Spodbuja pozitivno razmišljanje. Agilne ekipe so na splošno bolj optimistične glede svojih možnosti za uspeh. Zaradi dobrega vzdušja je v ekipi več sodelovanja, pomoči in deljenja znanja.

Za konec

Miselnost vpliva na našo zmožnost doseganja ciljev, sprejemanje odločitev, interakcije z drugimi in na splošno na kakovost življenja. Zelo je pomembno, da se svoje miselnosti zavedamo, da se v ekipah čim bolj trudimo razvijati prožno miselnost, ki nas bo podpirala pri napredku in doseganju ciljev. Še posebej je pomembna v današnjih VUCA časih (Volatility, Uncertainty, Complexity, Ambiguity), ki jih zaznamujejo nenehne spremembe in nepredvidljivost. V takšnih razmerah se ekipe pogosto srečujejo z izzivi, ki jih ni mogoče rešiti z obstoječimi metodami ali konvencionalnim razmišljanjem. Ekipe z visoko stopnjo prožne miselnosti se bolje spopadajo s takšnimi izzivi, saj so bolj odprte za spremembe in se lažje prilagajajo.

Mogoče bi bilo dobro v podjetjih poleg poplave že znanih C** nazivov uvesti še naziv CGMO - Chief Growth Mindset Officer. :)